Ideje za izlete na avstrijskem Koroškem
Pridite na izlet - sami ali v družbi!
Spoznajte in povežite se slovenskimi gostinci, pivovarji, vinarji, kmeti, čebelarji, obrtniki, gozdarji, župniki, šolarji, kulturnimi in pevskimi društvi, pa še kaj!
Vabljeni, saj se zgodba z vsakim obiskom nadaljuje...
V nadaljevanju se predstavljajo ideje za celodnevne izlete: za posameznike, družine, skupine, društva,... po želji :)
Klasična avstrijska Koroška
Med vojvodskim prestolom in knežjim kamnom
-
Celovec: obisk organizacij koroških Slovencev
-
Knežji kamen - Gosposvetsko polje - vojvodski prestol - cerkev Gospe Svete
-
slovenska občina in slovenska gostilna
-
slovenska galerija (umetniško-klasična skupina)
-
grad Ostrovica (zgodovinsko-klasična skupina)
Spoznajmo čudovito pokrajino, koroške Slovence in njihovo življenje!
Pa slovenska imena? Kje so Baško, Hodiško jezero, Jedvovca, Rožek, Mokrine?
Raziskujmo zgodovino, geografijo, kulturo, politično življenje in enkratno kulinariko avstrijske Koroške in koroških Slovencev.
Obiščite Celovec
Celovec, glavno mesto avstrijske Koroške, kjer lahko obiščete organizacije koroških Slovencev.
V nadaljevanju se sprehodite skozi mestno središče. Ogledate si Stari in Novi trg s spomenikom Marije Terezije, Zlate goske, Palčka in velikega Zmaja-Lindwurma. Pogledate do Deželnega dvorca, kjer se nahaja tudi knežji kamen. Domači vodič vam lahko predstavi številne znamenitosti in pove še kakšno prav posebno legendo o mestu.
V nadaljevanju izleta po želji lahko obiščete Gosposvetsko polje z vojvodskim prestolom in cerkev Gospe Svete.
Čas kosila ali večerje preživite v slovenski občini in/ali slovenski gostilni, ki ima na voljo tudi tipične koroške jedi.
Možni nadaljevanji (po vaši želji):
slovenska Galerija (umetniško-klasična skupina)
Grad Ostrovica (zgodovinsko-klasična skupina)
Ob tem spoznavate zgodovino, geografijo, kulturo, politično življenje in enkratno kulinariko avstrijske Koroške in koroških Slovencev.
Kolesarsko srce avstrijske Koroške
Spoznajmo čudovito pokrajino in koroške Slovence - na kolesu!
Doline Rož – Podjuna – Zilja
Slovenska imena? Kje so Žitara vas/Sittersdorf, Klopinjsko jezero/Klopeinersee, Želuče/Selkach ali Zahomc/Achomitz?
Obiščite jih – s kolesom?
Avstrijska Koroška na kolesu
Podajte se na kolesarsko popotovanje po treh dolinah avstrijske Koroške: Rož, Podjuna, Zilja,... kot pravi znana pesem...
1. Enodnevno popotovanje: Rožansko kolesarsko popotovanje (65 km)
Iz Borovelj/Ferlach, mesta s stoletno puškarsko tradicijo (tudi nekdanje jugoslovansko puškarstvo je temeljilo na znanju slovenskih Boroveljčanov) in kjer je bila rojena mati »slovenskega« nobelovca Duncana Holdana, se zapeljite v Šentjanž v Rožu/St.Johann i.Rosental s slovenskim kulturnim centrom k&k.
Nato si lahko ogledate slovenske Sveče/Suetschach, vas z ohranjenim slikovitim vaškim središčem in slovensko galerijo Gorše na domačiji pri Vrbniku – iz Sveč je bil doma Andrej Einspieler, soustanovitelj Mohorjeve družbe, tam je doma diplomat Zdravko (Valentin) Inzko.
Sledi prečkanje reke Drave in rahel vzpon na Gure. V Kazazah/Edling obiščete Park skulptur pri slovenskem tesarskem podjetju Gasser in greste lahko na kosilo v daleč naokoli priljubljeni slovenski gostilni Pri Miklavžu (Ogris).
Spustite se v čarobne Želuče/Selkach in obiščite slovensko kmetijo pri Činkmanu (z najvišjim avstrijskim odlikovanjem nagrajeni jagodni nektar) ter po dogovoru pokusite Želuško piva in nagrajene žgane specialitete. Skozi Trebinjo/Treffen, kjer je na domačiji pri Filiju živel in ustvarjal skladatelj Pavle Kernjak (avtor pesmi Rož, Podjuna Zilja idr.) ob stari strugi reke Drave v Rožek/Rosegg, kjer Slovenka Marija Šikoronja vodi eno najuglednejših koroških galerij in je hkrati pomembna promotorka slovenskih umetnikov v Avstriji.
Zaključek poti si lahko izberete v Šentjakobu/St.Jakob, središču slovenskega kulturnega ustvarjanja v gornjem Rožu. Mogoča je vrnitev po Dravski kolesarski poti na izhodišče v Borovlje/Ferlach – dodatnih in zadnjih 20 km... Če pa ne gre več, pa veste, kaj sledi ;)
Pa obilo užitkov – na kolesu in poleg!
Dvodnevno popotovanje: Po karantanskih poteh do koroških Slovencev danes
1. dan (60 km):
Iz Celovca/Klagenfurt (mogoč obisk slovenskih ustanov v Mohorjevi ter kratek sprehod s kolesi skozi mestno središče) na Krnski grad/Karnburg kjer je bilo verjetno središče zgodnjeslovenske države Karantanije. Ogled Gospe Svete/Maria Saal, misijonskega središča za karantanske Slovence, in po Celovškem polju v vzhodni del Celovca, kjer še danes številna ulična, cestna in ledinska imena pričajo o karantansko-slovenski zgodovini. Nadaljevanje poti na Gure in skozi Kotmaro vas/Köttmannsdorf, gorjansko prafaro z najstarejšim znanim necerkvenim slovenskim pevskim zborom na Koroškem, poimenovano po Hotimirju/Kajtimarju (ime je znano iz Prešernovega Krsta pri Savici) v Bilčovs/Ludmannsdorf. Prenočitev v daleč naokoli priljubljeni slovenski gostilni Pri Miklavžu (Ogris).
Po karantanskih poteh do koroških Slovencev danes
2. dan (45 km):
Spust v Želuče/Selkach in obisk slovenske kmetije pri Činkmanu (z najvišjim avstrijskim odlikovanjem nagrajeni jagodni nektar) ter po posebnem dogovoru pokušnja Želuškega piva in nagrajenih žganih specialitet. Skozi Trebinjo/Treffen, kjer je na domačiji pri Filiju živel in ustvarjal skladatelj Pavle Kernjak (pesmi Rož, Podjuna Zilja ter Mojcej idr.) ob stari strugi reke Drave v Rožek/Rosegg, kjer Marija Šikoronja vodi eno najuglednejših koroških galerij (pomembna promotorka slovenskih umetnikov v Avstriji). Nadaljevanje poti v Šentjakob/St. Jakob, središče slovenskega kulturnega ustvarjanja v gornjem Rožu in po Dravski kolesarski poti v Sveče/Suetschach, vas z ohranjenim slikovitim vaškim središčem in slovensko galerijo Gorše na domačiji pri Vrbniku – iz Sveč je bil doma Andrej Einspieler, soustanovitelj Mohorjeve družbe, tam je doma diplomat Zdravko (Valentin) Inzko. Po Dravski kolesarski poti do Kožentavre in zaključek poti.
Avstrijska Koroška na kolesu
Enodnevno popotovanje:
Ziljski krog (60 km)
Iz Zahomca/Achomitz, edine vasi na spodnji Zilji z dvojezičnim krajevnim napisom in edinstvenim vaškim središčem, sledi kratek spust na Ziljsko Bistrico/Feistritz an der Gail, ki je poleg Zahomca/Achomitz prizorišče originalnega ziljskega štehvanja.
Ob reki Zilji/Gail in po kolesarski stezi mimo Vitenč/Wittenig, kjer se je rodil Matija Majar Ziljski, avtor programa Zedinjene Slovenije (1848), lahko zavijete na Preseško jezero (možnost kopanja).
Kratek ogled Šmohorja/Hermagor s kosilom. Skozi Potoče/Potschach, najbolj zahodno slovensko vas (in z najbolj zahodnim slovenskim krajevnim napisom) na Brdo/Egg do domačije Plic, od koder izvira rod Grafenauerjev (od nekdanjega poslanca v dunajskem parlamentu do današnjega pesnika, mednarodno cenjene flavtistke, zgodovinarjev...).
Skozi slikovite ziljske vasi vrnitev na Ziljsko Bistrico/Feistritz an der Gail in obisk slovenske gostilne Stara pošta, kjer se lahko srečate tudi s slovenskimi domačini...
* Program si lahko spreminjate in prilagajate znanju, športni sposobnosti in informiranosti o avstrijski Koroški.
Točke obiskov lahko zamenjate kot želite :)