Spoznajmo čudovito pokrajino in
koroške Slovence!
KOROŠKA DESETKA
1. pot ob koroških jezerih: Vrbsko jezero (Otok), Klopinjsko jezero, Breško jezero
Baško jezero – vsakoletno zbiranje Harleyjevih voznikov iz celega sveta
2. klasična ekskurzija: Knežji kamen - Gosposvetsko polje - vojvodski prestol, cerkev Gospe Svete;
3. arheološka pot: Sv. Hema, Jerbh-Kathreinkogel, Keltski svet Breg-Frög
4. kulturna ekskurzija: Sv. Katarina; Globasnica-muzej; Šentjakob (cerkev, Oman); Sveče (galerija Gorše); Sele; Pliberk-kulturni dom
5. razvedrilni izleti: Minimundus, Rožek, Vrba, Sele, Rož, Jedvovca, Celovec
6. romantična avstrijska Koroška: Vrbsko jezero, Celovec, Sele, Rož, Jedvovca
7. rokodelska ekskurzija: obisk aktualnih rokodelskih dogodkov, društva žena, podeželske mladine, puškarjev, gasilcev;
8. - kulinarika: obisk v slovenski gostilni
- vinarstvo: Hista vina, Vina Hren
- čebelarstvo
- kmetijstvo
- gozdarstvo, itd...
9. pohodništvo
10. kolesarstvo
V nadaljevanju so prikazane destinacije, ki jih lahko obiščete - ne bo vam žal
Najvišji leseni stolp na svetu
Stolp stoji na vrhu 851 metrov visoke Jedvovce, odprt je bil leta 2013. Njegova višina 100 m ga uvršča med najvišje razgledne stolpe iz lesa na svetu. Gradi ga 16 mogočnih, eliptično razporejenih lameliranih lepljenih nosilcev iz macesnovine in 80 diagonalnih opornikov iz jekla. Dejanska višina konstrukcije znaša 67 m, vendar skupaj z glavo stolpa na kateri sta dve razgledni ploščadi, zastekljen Sky Box ter 18 m visoka antena, doseže 100 m. Velja omeniti tudi 441 stopnic za vzpon ter odličen pogled na okoliško pokrajino. Razgledni stolp je delo arhitektov Markusa Klaura in Dietmarja Kadena iz Celovca.
(povzeto po besedilu https://www.pyramidenkogel.info/sl/razgledni-stolp/)
Stolp na Jedvovci/Pyramidenkugel
Celovec/Klagenfurt
Glavno mesto avstrijske, a slovenske Koroške
Celovec (nemško Klagenfurt) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške. Mesto je bilo prvič naseljeno v 12. stoletju. Trenutno število prebivalcev je približno 100.000. Celovec je zanimiva izletniška točka, obdana z gorami južno in severno. Ob robu mesta leži veliko parkov in 23 gradov. Poleti mesto gosti festival »Altstadtzauber« (»Čarobno staro mesto«). Velja si ogledati stari del mesta s središčem »Stari trg« in zmajev vodnjak na »Novem trgu«. Na zahodu se mesto razteza skoraj do Vrbskega jezera, enega od najtoplejših alpskih jezer.
Celovec ima univerzo in letališče. Mesto je tudi sedež dvojezične nemško-slovenske Krške škofije. Je zgodovinsko, kulturno in politično središče Slovencev na Koroškem. Še danes imajo vse slovenske osrednje organizacije Koroških Slovencev svoj sedež v Celovcu. Posebnega pomena so slovenske založbe Drava, Mohorjeva in Wieser, ki nudijo širok spekter knjig v raznih jezikih, še zlasti pa v slovenskem. Ob avstrijskih izobraževalnih ustanovah sta v mestu dva slovenska otroška vrtca, Slovenska gimnazija in Dvojezična zvezna trgovska akademija. Celovška slovenska fara je posvečena svetemu Cirilu in Metodu. Posebnega pomena so tudi Slovenski znanstveni inštitut (SZI), Narodopisni inštitut Urban Jarnik ter Slovenska študijska knjižnica v Celovcu.
Foto: Bojan Wakounig
Vrba na Koroškem/Velden am Wörther See
Mondeno letovišče ob zahodni obali Vrbskega jezera
Vrba na Koroškem (nemško Velden am Wörther See) je dvojezična občina in letoviški kraj ob zahodni obali Vrbskega jezera, v upravnem okraju Beljak - dežela na Južnem Koroškem. Po naselitvi Slovanov v Vzhodne Alpe je območje okoli Vrbskega jezera postalo del samostojne slovenske kneževine Karantanije, zgodovinske in pravne predhodnice današnje dežele Koroške. O zgodnji in dolgotrajni slovenski poselitvi pričajo med ostalim tudi imena krajev ob obalah jezera, ki so skoraj izključno slovenskega izvora. Najzgodnejša pisna omemba Vrbe je iz leta 1150. Od 12. stoletja dalje je območje Vrbe velikokrat spreminjalo lastnike, v obdobju 1603-1629 je bilo del posestva samostojnih gospodov Vrbskih. Leta 1853 je bila prvič uvedena turistična ladijska linija s parnikom „Maria-Wörth“, kar je povečalo privlačnost Vrbskega jezera in Vrbe za turizem. Leta 1864 se je Vrba priključila na avstrijsko južno železnico med Celovcem in Beljakom. Istega leta so se v Vrbi odprla tudi prva kopališča, kar je privedlo do hitrega razvoja poletnega turizma.
Gospodarski napredek, ki sta ga prinesli železnica in turizem, je hitro spreminjal podobo kraja. 13. marca 1881 je izbruhnil še velik požar, ki je popolnoma uničil staro kmečko vas Vrba. Nenavadno hitro, še istega leta in še pred začetkom kopalne sezone, je bilo ozemlje, na katerem je nekoč stala vas, pozidano z dopustniškimi vilami za potrebe petičnih turistov. Vrba se je tako skoraj čez noč spremenila iz popolnoma slovenskega kmečko-ribiškega naselja v mondeno letovišče, kjer se je ob dotoku tujih turistov v vsakdanjem življenju vse bolj uveljavljala nemščina.
Občina Vrba, kakor tudi celotna okolica Vrbskega jezera, je bila vse od časov Karantanije do konca 1. sv. vojne del strnjenega slovensko govorečega ozemlja Južne Koroške. Kljub germanizaciji, ki sta jo prinesla tujski turizem in siceršnja protislovenska upravna in izobraževalna politika na Koroškem, je bilo prebivalstvo občine Vrba še v začetku 20. stoletja večinsko slovensko govoreče.
Foto: Katarina Wakounig-Pajnič, mmag.
Živalski vrt Rožek (nemško Rosegg)
Živalski vrt Rožek (nemško Rosegg) je za vse obiskovalce Vrbskega, Baškega in Osojskega jezera že več kot 35 let turistični magnet v vseh vremenskih razmerah, oddaljen je le 5 minut vožnje od Vrbskega jezera. Vsako leto ga obišče 80.000 obiskovalcev in je hkrati največji živalski park na Koroškem, kjer živi več kot 400 živali, med njimi več kot 35 različnih vrst na čudovitem zgodovinskem območju, obdanem z ruševinami gradu Rožek.
Za dobro počutje mladih in starih je na voljo samopostrežni bife. Za otroke je mali živalski vrt z velikim otroškim igriščem absoluten hit.
Labirint v Rožeku (nemško Rosegg)
Rožek je staro naselje in občina z mešanim slovensko-avstrijskim prebivalstvom v Zgornjem Rožu na Koroškem. Kraj leži na višini 477 mnm pod ruševinami starega gradu roženskih grofov iz srede 12. stol. med Vrbskim in Baškim jezerom v okljuku reke Drave. Kraj, kjer danes stoji naselje Rožek, je bil naseljen že v prazgodovini, kar izpričuje veliko grobišče v kilometer oddaljenem Bregu (Frog). Kraj je v pisnih virih prvič omenjen leta 875, ko je brižinski škof Arnold zamenjal kmetijo v Rožeku (in loco, qui dicitur Rase) za neko drugo v Werida (Maria Wörth). Stare listina izpričujejo, da je bil v Rožeku sedež pražupnije za Zgornji Rož. Cerkev se v istih virih omenja leta 1106. Iz dokumenta iz tega leta izvemo, da je oglejski patriarh Ulrik I. podaril župnijo kapitlju iz Dobrle vasi. Že pred 1171 je vitez Rudolf na današnjem grajskem hribu zgradil grad in bil po gradu tudi imenovan kot "Rudolfa de Rasek". Rudolf II. Ras je sodeloval na viteškem turnirju v Brežah. Gospodje vitezi iz Rožeka so izumrli leta 1315. Njihove posesti je leta 1320 pridobil Peter iz Liebenberga. 1335 je gospostvo Rožek Peter Liebenberški izgubil in so ga pridobili gospodje Ptujski in Wallsee. Leta 1438 je Anna grofica von Schaumburg podedovala po bratu Eberhardu Ptujskem tudi gospostvo Rožek. Leta 1478 so dolino Rož opustošili Turki in v suženjstvo odgnali na tisoče ljudi. Leta 1848 je bilo odpravljeno podložništvo in kmetje so postali lastniki večine zemlje, ki je sodila h gospostvu Rožek. Rožek je bil v zadnjih desetletjih 19. stol. popolnoma slovensko naselje. Po zadnjem Avstro-Ogrskem popisu prebivalstva iz leta 1910 je okoli 71% prebivalcev takratne občine Rožek navedlo slovenščino kot svoj vsakdanji pogovorni jezik.
Foto: Labirint v Rožeku http://www.rosegg.at/labyrinth/)
Sveče/Suetschach
Prastari slovenski duh šmkwawžev
Drugega februarja obeležujemo svečnico, krščanski praznik 40 dni po božiču. Ime svečnica izhaja iz tradicionalnega blagoslavljanja sveč po cerkvah. Na ta dan sta Marija in Jožef novorojenega Jezusa odnesla v jeruzalemski tempelj in se Bogu obredno zahvalila za sina.
Na avstrijskem Koroškem se nahaja prav poseben kraj - Sveče (nemško Suetschach). Lepa in stara gručasta vas je svoje mesto našla v senci skalnih sten Karavank. Da so res gručasta vas, kaže tudi podatek, da sta muzej parkljev (parkelj je po domače šmkwawžev, po nemško krampus) in likovna galerija na prostem komaj 70 metrov vsaksebi, kar ne bi bilo nič čudnega, če ne bi bila vmes še farovž in gotska farna cerkev. Vrbnikovo domačijo si je slovenski kipar France Gorše (1897–1986) leta 1973 uredil kot atelje, potem pa iz skednja naredil edinstveno galerijo. Na vrtu pred hišo v Svečah je odprl kulturni park s svojimi kipi in s portreti znamenitih koroških kulturnikov, od karantanskega misijonarja Modesta in bukovnika Drabosnjaka do pisatelja Prežihovega Voranca in skladatelja Pavla Kernjaka. Zdaj ti portreti v polkrogu stojijo pred starim cerkvenim zidom kot nekakšen koroški panteon, s spomenikom neznanemu slovenskemu kulturnemu delavcu v ospredju. Umetnik Gorše je v oporoki prepustil svoj park v varstvo domačemu Slovenskemu društvu Kočna. Na robu vasi, malo naprej od Slovencem manj prijazne gostilne, stoji lepo preurejena rojstna hiša Andreja Einspielerja (1813–1888), ki se je kot duhovnik, časnikar in politik že leta 1848 zavzemal za Zedinjeno Slovenijo v okviru Avstrije, izdajal časnik Slovenec, leta 1865 pa je izdal Politični katekizem za Slovence. Leta 1949 se je v vasi rodil avstrijski diplomat dr. Valentin Inzko, ki je dober predstavnik Slovencev v Avstriji, prav kakor je tudi njegov oče, šolnik Valentin (1923–2002).
Duh Sveč očitno išče pot iz roda v rod. Zraven pa morda prastari slovenski duh šmkwawžev spodbuja bojevitost proti političnim krampusom...
Minimundus
Minimundus, miniaturni svet ob Vrbskem jezeru, je kraj odkrivanja, zabave, pohajkovanja, učenja in uživanja. Tako hitro lahko obkrožite svet: doživite 159 modelov najlepših arhitekturnih mojstrovin iz več kot 40 držav naše Zemlje čisto od blizu! Z modeli z vseh kontinentov na skupni površini parka v velikosti 26.000 m² so postavili svet v miniaturnem formatu. V merilu 1:25 so bile oblikovane najlepše zgradbe po originalnih načrtih in iz originalnih materialov kot marmor, peščenjak ali bazalt vse do najmanjše podrobnosti. Nikjer drugje na svetu si ni mogoče tako od blizu ogledati sveta v enem dnevu.
Minimundus šteje med najbolj priljubljene in poznane izletniške cilje na avstrijskem Koroškem. Zgodovina miniaturnega sveta ob Vrbskem jezeru se je pričela v 50ih letih z vizijo, da na enem mestu združi znamenitosti s celega sveta. Pod izvornim imenom ‘Minieurop’ je bilo tedaj na ogled 20 modelov. Po veliki prenovi spomladi 2016 ima park nov sijaj. Na prvi pogled se morda zdi nepredstavljivo, da posamezni modeli stanejo več kot 500.000 evrov. Lahko pokukate v zakulisje in pogledate, kako nastajajo modeli: najprej se vzpostavi stik z mestom ali posameznim konzulatom, ki je odgovorno za zgradbo, da se pridobi ustrezna dokumentacija. Večinoma traja nekaj mesecev za pridobitev pravih načrtov v različnih merilih. Srce Minimundusa so modeli, ki se do zadnje podrobnosti natančno v merilu 1:25 in povečini v originalnih materialih kot peščenjak, bazalt ali marmor izdelajo v delavnici Minimundusa. Tu so vidni tudi najmanjši detajli: naoknice, okraske, ulične svetilke itd. Vsi modeli so izdelani v merilu 1:25 (izjema sta le grad Ostrovica, ki je nastal že leta 1959, in potniška ladja Queen Mary, ki bi drugače v dolžino merila 12,40 m), zato jih je mogoče med seboj odlično primerjati
Foto: https://www.koroska.info/znamenitosti/research-and-discover/minimundus/
(povzeto po: https://www.minimundus.at/sl/outdoor/).
Soteska Čepa (nem. Tscheppaschlucht)
Soteska Čepa je najglobja soteska v avstrijskem delu Karavank in velja za eno najbolj obiskanih koroških naravnih znamenitosti. Nahaja se pod cesto, ki pelje od prelaza Ljubelj proti Borovljam, oblikovala pa sta jo potoka Borovnica in Žabnica. Po soteski je speljana varovana pešpot, opremljena s številnimi mostovi in lestvami. Njeno izhodišče (600 m) je v bližini avstrijskega naselja Podljubelj (Unterloibl), od katerega poteka pot do sotočja Borovnice in Žabnice (660 m), od tam pa do slapa Šum pri Sopotnici (Tschaukofall, 720 m), kjer se nahajata t. i. »Hudičeva mostova«. Starejši most je del cestne povezave, mlajši, železni viseči most, pa je del turistične poti. Desno od slapa se nahaja naravni most. Pot od izhodišča do tega mesta traja okoli 1½ h.
Primerno za družine, ne pa za najmlajše otroke.
Foto: Soteska Čepa https://www.tscheppaschlucht-ferlach.at/wanderweg)
Grad Ostrovica (Burg Hochosterwitz)
Grad Ostrovica (Burg Hochosterwitz) spada med najslikovitejše gradove v Avstriji. Nahaja se v bližini naselja Sankt Georgen am Längsee pri Šentvidu ob Glini na avstrijskem Koroškem. Stoji na 160 m visoki osameli apnenčasti skalni vzpetini, ki se dviguje nad dolino. V jasnem vremenu je grad viden že z razdalje 30 ali več kilometrov. Značilnost gradu je 14 obrambnih vrat s petimi dvižnimi mostovi nad »volčjimi jamami«, ki so služili zaščiti pred turškimi vpadi. V arhitekturni podobi, kakršna je od 16. stoletja do današnjih dni, sovražniki gradu nikoli niso osvojili.
Izredna strateška lega, ki opazovalcu z gradu omogoča popoln nadzor nad dolino, ponuja tudi razgled na številne gore: Beljaške, Breške in Krške Alpe, na Štalensko goro (nemško Magdalensberg), Šenturško goro (nemško Ulrichsberg), Osojščico (nemško Gerlitzen) in druge. V smislu cestnih povezav se grad nahaja približno 18 km severno od Celovca oziroma 7 km vzhodno od Šentvida ob Glini. Grad je za turistične oglede odprt vsako leto od velike noči do konca meseca oktobra. Nanj se je mogoče pripeljati z vzpenjačo, ali pa prehoditi 620 m dolgo pot skozi 14 obrambnih vrat. Tretja pot, ki vodi po strmem pobočju, imenovana »pot norcev« (Narrensteig), je zaradi nevarnosti za javnost zaprta
Foto: Grad Ostrovica (vir: http://www.burg-hochosterwitz.com/)
Vajškra (nem. Landskron)
PREDSTAVA Z ORLI na GRADU Vajškra
V Evropi edinstvenem živalskem vrtu s pticami ujedami
Vajškra je bila nekoč samostojna politična občina na Koroškem in je bila priključena mestu Beljak v letu 1973. Nahajala se je na tem, kar se je za določen čas pojmovalo kot nemško-slovensko jezikovno mejo na južnem Koroškem. Vajškra je znana po istoimenskem gradu („kroni dežele“), ki se nahaja nad samo vasjo na obronku Osojskih Tur.
Osnovni cilj predstave ptic ujed je obiskovalcem pobliže prikazati njihovo življenje in posredovati zanimivosti o teh čudovitih živalih. Ptice niso bile ujete v naravi, temveč vse prihajajo iz vzreje mladičev.
Med 40-minutno predstavo boste videli ptice ujede v prostem letu v okolju znamenitega gradu Vajškra. Po presunljivih letih se ptice vrnejo nazaj k sokolarju, ki stoji tik pred vami. Sokolar obiskovalcem izčrpno predstavi tudi obnašanje in življenjske navade teh deloma ogroženih živali
Foto: https://www.burg-landskron.at/
(besedilo povzeto po: https://adlerarena.com/?lang=sl in http://www.kaernten-top10.at/sl/adler-arena-burg-landskron/).
Beljak (nemško Villach)
Beljak (nemško Villach) je sedmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške. Mesto ima okoli 62.000 prebivalcev, od tega približno 1000 Slovencev.
Urbano območje leži na zahodnem robu Celovške kotline ob sotočju Drave z Ziljo. Občinsko območje Beljaka meji ali obkroža več jezer, med njimi Osojsko, Baško, Srebrno, Vassacher See, Zeleno jezero, Magdalensko jezero in Leonharder See. Politično okrožje Beljak (mesto), ki je upravno okrožje Statutarstadt (statutarno mesto).
V Beljaku živi okoli 12 % tujcev. Večina tujcev prihaja iz držav bivše Jugoslavije.
(povzeto po: https://www.villach.at/stadt-service/wirtschaft,-gewerbe-und-unternehmerservice/standort-villach?lang=sl-si).
Dobrač (nemško Dobratsch ali Villacher Alpe)
Pogorje Dobrač je 2166 metrov visoka gora na avstrijskem Koroškem. Tvori vzhodni obronek Ziljskih Alp nad mestom Beljak in dolino Zilje. Dobrač je zaščiten kot naravni park. Goro Dobrač razmejuje:
-
na jugu linija od Čajne po reki Zilji do njenega izliva v Dravo pri Beljaku;
-
na severovzhodu linija ob Dravi do kraja Gummern (občina Weißenstein) do Nokov,
-
na severu in na vzhodu linija od vasi Weissenbach ob Dravi preko Mitterwalda, Plajberka do Čajnškega potoka do skupine Graslica (nemško Graslitzengruppe) v Nokih.
-
Dobrač v ožjem smislu omejuje na vzhodu gora Pungart, kjer mejna črta teče s severa proti jugu:
-
reka Zilja proti zahodu Rogaje – Wabenriegel - Beli potok - Sveti Duh nad Beljakom – Mitterwald ob reki Weissenbach
Foto: Pogorje Dobrač https://kaernten.orf.at/news/stories/2942786/
(povzeto po: https://www.naturparkdobratsch.info/de/naturpark-berge-wandern/naturpark-dobratsch-2942132.html)